Koga poklicati, ko se pes izgubi

Kliči v tem vrstnem redu

Pes se najde prek ljudi, ki jim ga nekdo pripelje. Zato kličeš tja, kamor ljudje nosijo najdene pse — in v tem vrstnem redu.

1. Zavetišče, s katerim ima pogodbo občina, kjer se je pes izgubil. Zavetišče za zapuščene živali je občinska javna služba in najden pes konča prav tam. Pobeg mu prijavi takoj, najpozneje v treh dneh — to je dolžnost, sicer se šteje za namerno zapustitev živali. Takoj pokliči tudi zavetišča sosednjih občin: pes v eni noči pride dlje, kot pričakuješ, zavetišča pa se med seboj ne kličejo. V Ljubljani je to Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah, 01 256 02 79; tipka 1 je 24-urna dežurna linija. Če ne veš, katero zavetišče skrbi za tvojo občino, vprašaj na občini — več o tem spodaj.
2. Veterinarska organizacija, ki je psa čipirala. Sprejme prijavo pobega in jo vpiše v Centralni register hišnih živali; tudi s tem izpolniš dolžnost prijave v treh dneh.
3. Veterinarji v okolici. Kdor najde psa, ga najpogosteje odnese k najbližjemu veterinarju, da mu prebere čip.
4. Policija — 113, če sumiš, da ga je kdo ukradel, ali če je šlo za prometno nesrečo.

112 je za ogroženost življenja in varnosti — pes v prometu, povožen pes, grozeča nesreča. V Sloveniji ti 112 posreduje tudi nujno veterinarsko pomoč, ko je pes poškodovan, in dežurnega veterinarskega inšpektorja, če občina nima zavetišča in je zunaj uradnih ur. Za prijavo izgube zdravega psa pa je to napačna številka: ta sodi v zavetišče.

Kaj povedati, ko se oglasijo

Vsak klic je enak in traja minuto. Imej to pripravljeno, ker se ti bo tretjič lomil glas.

• Kako je videti. Velikost, barva, dlaka, ali ima ovratnico in kakšne barve. Pasmo povej šele potem — človek na drugi strani je morda ne pozna.
• Ime psa in ali se nanj odzove, ko ga kliče tujec.
• Kje in kdaj se je izgubil. Točen kraj in ura, ne „nekje pri gozdu“.
• Številko čipa. Preberi jo celo, petnajst števk.
• Svojo telefonsko številko in ali te smejo klicati ponoči. Smejo.
• Značaj. Ali se pusti prijeti, ali se boji moških, ali gre k otrokom. Od tega je odvisno, kako se mu bodo približali.
• Prosi, naj si to zapišejo. Najden pes morda pride šele jutri in dežural bo nekdo drug.

Na koncu vprašaj dve stvari: kdaj jih pokličeš znova in ali lahko pošlješ fotografijo po e-pošti ali na WhatsApp. Fotografija v telefonu dežurne osebe je boljša od opisa v zvezku.

Kje sam pogledaš najdene živali

To je dobro vedeti vnaprej: kaj na spletu najdeš in česa ne.

• Najdene živali objavljajo zavetišča. Zavetišče mora najdeno žival objaviti na oglasni deski v zavetišču in lastnika iskati tudi prek medijev, na spletu pa ima lahko stran s fotografijami in podatki vseh najdenih živali. Kako to dela, je odvisno od zavetišča.
• V Ljubljani zavetišče na zavetisce-ljubljana.si objavlja najdene živali, pa tudi oglase o pogrešanih.
• Po številki čipa na spletu ne najdeš ničesar. Centralni register hišnih živali ni javen, javni vpogled po številki čipa pa je bil konec junija 2026 ukinjen, ker ni zagotavljal minimalnih varnostnih standardov. Na koga je pes vpisan, ti pove veterinar; ali je pes v zavetišču, ti pove samo klic v zavetišče.
• Ne zanašaj se na splet kot na dokaz. Stran je tako sveža, kot jo zavetišče sproti ureja. To, da tvojega psa na njej ni, ne pomeni, da ga ni v zavetišču. Poglej — in vseeno kliči.

Kako najdeš svoje zavetišče

Zavetišče je v Sloveniji občinska javna služba, občine pa morajo Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) sporočiti, katero zavetišče jim služi. Uprava objavlja tudi uradni seznam zavetišč.

• Seznam zavetišč za zapuščene živali je na gov.si, na straneh UVHVVR. Ni rezultat iskalnika, je uradni seznam; ob posodobitvi februarja 2026 je imel 17 zavetišč, zato svoje najdeš v minuti.
• Najhitreje izveš na občini. Za zapuščene živali je pristojna in ve, s katerim zavetiščem ima pogodbo.
• V Ljubljani je to Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah, ki ga vodi Javni zavod Živalski vrt Ljubljana; poleg Ljubljane služi še dvanajstim občinam.
• Odloča občina, kjer je bil pes najden, ne tista, kjer živiš. Če se je izgubil pri tebi, našli pa so ga vas naprej, iščeš tam.

Čip in register — preveri, kaj piše v njem

• Centralni register hišnih živali (CRHŽ) vodi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, pse vanj vpisuje veterinarska organizacija, v treh delovnih dneh po tem, ko jih označi s čipom. Sam vanj ne vpišeš ničesar in na spletu v zapisu ničesar ne spremeniš.
• Spremembe gredo prek veterinarske organizacije. Novo lastništvo sporočiš v sedmih dneh, pobeg ali krajo v treh. Novo telefonsko številko ali naslov pa ljudje skoraj nikoli ne sporočijo — in zato se po ognjemetih in nevihtah ponavlja isto: pes ima čip, zapis pa ne vodi nikamor. Pokliči svojega veterinarja in naj ti kontakt popravi, dokler je pes doma.
• Javni vpogled ne deluje. Od konca junija 2026 na spletu po številki čipa ne preveriš niti tega, ali je pes v registru. Država je prenovljeno storitev napovedala, datuma pa še ni. Kaj je v registru, ti pove veterinar.
• Vpis pobega v register psa ne pripelje domov. Register služi temu, da se pes poveže s tabo, ko mu nekdo prebere čip. Zato izgubo povej tudi ljudem: zavetišču, sosednjim zavetiščem, veterinarjem.
• Če je bil pes čipiran v tujini — kar ob meji ni nič nenavadnega —, poskusi tudi mednarodna iskalnika čipov europetnet.org in petmaxx.com. Slovenskega registra v njiju ni, zato pomagata samo pri psu, ki je vpisan v kateri od tujih baz, povezanih z njima.

Drugi dan in naprej

• Kliči znova, vsak dan, in vsak dan poglej strani zavetišč. Zjutraj so zapisali tvojo izgubo, zvečer so morda sprejeli psa, ki ga je nekdo opazil šele popoldne. Izmene se menjajo, listek se izgubi.
• Razširi krog na sosednje občine. Njihovo zavetišče, njihovi veterinarji. Po dveh dneh je pes pogosto desetine kilometrov dlje.
• Objavi oglas o pogrešanem psu v lokalnih skupinah na Facebooku. Skupina tvojega kraja ali regije je navadno hitrejša od velikih skupin — v njej so ljudje, ki so psa res lahko videli. V Ljubljani zavetišče na svoji strani objavlja tudi oglase o pogrešanih živalih.
• Veterinarske dežurne službe v okolici. Povožen ali izčrpan pes konča tam, ne v zavetišču. Nujna pomoč je zakonska dolžnost vsakega veterinarja, vsaka ambulanta pa mora imeti izobešeno, kam se obrniti zunaj delovnega časa; posreduje ti jo tudi 112. V Ljubljani dežura Klinika za male živali Veterinarske fakultete na Gerbičevi 60: ob delavnikih od 19.30 do 8.00, v soboto od 14. do 24. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan, na telefonu 030 716 190. Drugje si številko najbližje dežurne ambulante zapiši vnaprej.
• Lovske družine in kmetje v okolici. Vsak dan so na poljih in v gozdu in vidijo več kot kdor koli drug.

Kam nima smisla klicati

• Na 1987. Pomoč na cesti AMZS je za vozila, ne za živali.
• Na 113 ali 112 zaradi izgube zdravega psa. Policija pride v poštev pri kraji ali nesreči, 112 pri nevarnosti ali poškodbi. Izgubljen zdrav pes sodi v zavetišče.
• Na DARS zaradi prijave izgube. Številka 1970 je za ovire na avtocesti — in pes na avtocesti je ovira. Takrat najprej pokliči 112, nato DARS, da na odseku ukrepajo. Za psom ne hodi na vozni pas.

Našel si tujega psa? Kliče se na iste številke

Druga stran iste situacije — in zakon je pri njej precej jasen.

• Najdbo v 24 urah sporoči najbližjemu zavetišču ali veterinarski organizaciji, lastniku pa, če ga poznaš. V Ljubljani zavetišče najdene živali sprejema 24 ur na dan.
• Preden začneš telefonirati, počakaj deset, dvajset minut na mestu. Pogosto priteče lastnik in je vse drugo odveč. Poglej, ali ima pes na ovratnici kontakt; če se mu ne moreš približati, si zapomni vsaj smer, v katero je šel.
• Naj mu preberejo čip. Čitalnik imajo veterinarji in zavetišča. Pri psu s čipom mora zavetišče v 24 urah poklicati številko, ki je vpisana v registru.
• Ne hrani ga. Nahranjen pes gre naprej in lovljenje se zaplete.
• Rok za lastnika je kratek: osem dni. Če lastnik v osmih dneh od dneva, ko je bil pes nameščen v zavetišče, ne zahteva njegove vrnitve, ga sme zavetišče oddati drugemu skrbniku. Rok teče od namestitve v zavetišče, ne od dneva, ko je pes pobegnil — in teče tudi takrat, ko zavetišče kliče na staro številko.

Kaj si shrani v telefon danes

To je ves smisel tega članka. Iskati številke takrat, ko ti pes teče po cesti, je najslabši možni čas.

• Številko čipa kot zapisek v telefonu in fotografijo psovega potnega lista.
• Zavetišče svoje občine in zavetišča sosednjih občin — v Ljubljani 01 256 02 79.
• Veterinarsko organizacijo, ki je psa vpisala v register, in najbližjo dežurno ambulanto — v Ljubljani Kliniko za male živali Veterinarske fakultete, 030 716 190.
• 112, tudi za nujno veterinarsko pomoč, in 113 za primer kraje.
• Dve fotografiji psa s strani in od spredaj, na svetlobi, celo telo. Ne tistih, na katerih je ljubek — tiste, na katerih se ga prepozna.

In še ena stvar, ki vzame minuto: pokliči veterinarja in preveri, katera številka je ob tvojem psu vpisana v registru. Prav to številko zavetišče pokliče v 24 urah — in to je edina stvar z vsega seznama, ki odloča, ali se najden pes vrne domov še isti dan.

Kako je s Tifikom

Ta seznam velja tudi z ovratnico. Spremeni se samo to, koliko ga potrebuješ — in ali kličeš zato, da psa najdeš, ali zato, ker že veš, kje je.

• Začneš pri piki na zemljevidu, ne pri telefonu. Preklopiš na sledenje v živo in greš za psom. Telefonirati začneš šele, ko je med vama ograja ali voda.
• Zavetišče pokličeš z lokacijo, ne z opisom. „Ob pol desetih je bil pri kamnolomu“ je informacija, s katero se da delati.
• Koda QR na ohišju je za najditelja. Poslika jo s telefonom in odpre se stran z imenom psa in gumbom „pes je pri meni“ — brez čitalnika čipa in brez aplikacije. Ti dobiš sporočilo in povežeta se prek nas, ne da bi bila tvoja številka javna.
• Ovratnica ne nadomešča čipa in ne nadomešča niti tega seznama. Čip in register odgovarjata na vprašanje čigav je ta pes. Ovratnica odgovarja na vprašanje kje je ta pes — in to si zastavimo najprej.